BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR HU IT LT LV MT NL PL PT RO SK SL SV
   
 
  Domov > Podatki o snoveh > Toksikološki podatki (1/2)

Zahtevani toksikološki podatki (1/2)

   
 

Pojdite na stran 2 Izpolnjevanje zahtevanih toksikoloških podatkov

Znotraj konteksta Uredbe REACH so toksikološki podatki zahtevani za posebne namene klasifikacije in označevanja, določanje statusa obstojnosti, bioakumulacije in strupenosti (PBT), ocenitev kemijske varnosti (CSA) in poročilo (CSR) ter za določanje potrebe ukrepov upravljanja tveganja. Toksikološke informacije, ki morajo biti predložene za namene registracije in evalvacije snovi , so določene v Uredbi REACH dodatki VI do XI. Za pregled, glejte informacije zahtevane za registracijo. Učinki na zdravje, ki jih morajo upoštevati registracijski zavezanci, so natančneje opisani v nadaljevanju.

Upoštevani vplivi na zdravje

Draženje/razjedanje kože in oči in draženje dihal

Draženje in razjedanje sta lokalna učinka, to pomeni, da se spremembe pojavijo na kraju ob prvem stiku snovi s kožo, očmi ali sluznico membrane, kot je na primer dihalni trakt. Jedke snovi lahko uničijo živo tkivo s katerim pridejo v stik že po prvi izpostavljenosti. Dražilne snovi so nejedke snovi, ki z neposrednim stikom s tkivom lahko povzročijo vnetje že po prvi izpostavljenosti. Snovi, ki povzročijo učinke draženja po večkratni izpostavljenosti niso klasificirane kot dražilne snovi. Draženje oči/kože se nanaša na nastopitev popolnoma povratnih sprememb, ki sledijo uporabi snovi (v primeru draženja oči, če se nanašanje izvede na sprednjo površino očesa). Jedke snovi povzročijo nepreklicne učinke, kot je na primer odmiranje skozi povrhnjico v usnjico, vidne poškodbe tkiva ali kvarjenje vida. Kemikalije, ki so klasificirane kot dražljive za dihala, lahko izzovejo draženja, ki so podobna draženju kože ali oči. Prav tako lahko povzročijo druge toksične učinke, v povezavi z medsebojnim vplivanjem vegetativnega živčnega sistema in vodijo do refleksnih odzivov (kihanje, kašljanje, respiratorna simptomatika itd.). Ti učinki so povratni. Testiranja za draženje dihal ni zahtevano z Uredbo REACH, saj ni na razpolago veljavnih smernic. Vendar pa bi morali upoštevati obstoječe in razpoložljive podatke, ki nudijo dokaze o potencialnem draženju dihala zaradi snovi.

Občutljivost kože in dihal

Povzročitelj preobčutljivosti je dejavnik, ki lahko povzroči alergične reakcije pri dovzetnejših posameznikih. Alergijska reakcija se pojavi, če je predhodna izpostavljenost vodila do razvoja imunosti proti snovi (t.i. senzibilizacija). Učinki se pojavijo ob priliki kasnejšega stika: alergijski kontaktni dermatitis, alergijski rinitis, astma itd. Za občutljivost dihal v Uredbi REACH zahtevani podatki niso navedeni. Vendar pa so povzročitelji preobčutljivosti nakazani za skladnost klasifikacije in označevanja v 36. členu uredbe (ES) št. 1272/2008.

Akutna toksičnost

Akutna toksičnost zadeva škodljive učinke, ki so lahko posledica enojne izpostavljenosti ali večkratne izpostavljenosti snovi v roku 24 ur. Izpostavljenost se nanaša na oralne, kožne poti in vdihavanje. Ocenitev potenciala akutne toksičnosti kemikalije je potrebna za določanje škodljivih učinkov na zdravje, ki se lahko pojavijo po nezgodni ali namerni kratkotrajni izpostavljenosti: tip toksičnega učinka, čas do nastopa, trajanje in resnost, odnos med odmerkom-odzivom in različni odziv glede na spol. Raziskovane poškodbe so lahko klinični znaki toksičnosti, nenormalne spremembe telesne teže in/ali patološke spremembe organov in tkiv, ki v nekaterih primerih lahko povzročijo smrt

Toksičnost ponavljajočega odmerka

Toksičnost ponavljajočega odmerka vključuje splošne toksikološke učinke, ki se pojavijo kot posledica ponavljajoče dnevne izpostavljenosti snovi za del pričakovane življenjske dobe (sub-akutna ali sub-kronična izpostavljenost) ali za večji del življenjske dobe (kronična izpostavljenost).
Ti splošni toksikološki učinki vključujejo učinke na telesno težo in/ali pridobivanje telesne teže, absolutno in/ali relativno težo organov in tkiva, spremembe v klinični kemiji, analizi urina in/ali hematoloških parametrih, funkcionalne motnje živčnega sistema prav tako kot organov in tkiva na splošno in patološke spremembe organov in tkiv pregledanih makroskopsko in mikroskopsko. Razen teh informacij o možnih škodljivih splošnih toksikoloških učinkih, lahko študije ponavljajočega odmerka tudi nudijo druge informacije o na primer toksičnosti za razmnoževanje ali rakotvornosti, ali lahko identificirajo določene predstavitve toksičnosti, kot na primer nevrotoksičnost, imunotoksičnost, endokrine posredne učinke ....
Cilj ocenjevanja toksičnosti ponavljajočega odmerka je ocenitev:

  • ali je bila ponavljajoča izpostavljenost ljudi snovi povezana s škodljivimi učinki toksičnosti; te študije na ljudeh lahko tudi identificirajo populacije, ki so bolj občutljive;
  • ali ponavljajoče dajanje snovi poskusnim živalim povzroči škodljive učinke toksičnosti; učinke, ki napovedujejo možne škodljive učinke za zdravje ljudi;
  • ciljnih organov, potencialnih učinkov nabiranja in povratnost škodljivih učinkov toksičnosti;
  • razmerje odmerka-odziva in mejna vrednost za škodljive učinke toksičnosti opazovane v študijah toksičnosti ponavljajočih odmerkov;

Toksičnost za razmnoževanje

Toksičnost za razmnoževanje je očitno deležna veliko skrbi, saj je obstanek človeške vrste odvisen od integritete ciklusa razmnoževanja. Karakteriziran je z mnogodelnimi končnimi točkami, kot je poslabšanje moške in ženske razmnoževalne funkcije ali sposobnosti (plodnost), začetek nedednih škodljivih učinkov na potomstvo (razvojna toksičnost) in učinki na ali posredovani z dojenjem.
Cilj ocenjevanja toksičnosti za razmnoževanje je ocenitev:

  • ali je izpostavitev ljudi zadevni snovi bila povezana s toksičnostjo za razmnoževanje;
  • ali lahko, na osnovi drugih informacij kot podatkov o ljudeh predvidevamo, da bo snov povzročila toksičnost za razmnoževanje pri ljudeh;
  • ali je noseča ženska morda bolj dovzetna za splošno toksičnost;
  • razmerje odmerka-odziva za škodljive učinke na razmnoževanje.

Mutagenost in rakotvornost

Mutagenost se nanaša na začetek trajno dednih sprememb v količini strukture genetskega materiala celic ali organizma. Te spremembe lahko vključujejo posamične gene ali segmente genov, genski blok ali kromosome.
Spremembe genetskega materiala celic se lahko pojavijo spontano ali so sprožene kot rezultat izpostavljenosti ioničnemu ali ultra violetnemu sevanju ali genotoksičnim snovem. V osnovi, lahko ima izpostavljenost ljudi mutagenim snovem, posledico povečane pogostosti mutacije nad temeljno mejo. Dedne poškodbe otrok in morebiti tudi naslednjih generacij izpostavljenih staršev mutagenim snovem lahko sledi, če so mutacije sprožene v celični zasnovi staršev (celice za razmnoževanje). Mutacija somatičnih celic (celice, ki niso celice za razmnoževanje) je lahko smrtna ali je prenesena na hčerinske celice s škodljivimi posledicami prizadetega organizma. Na voljo je precejšnja količina dokazov o pozitivni povezavi med mutagenostjo snovi in vivo in njihovo rakotvornostjo v dolgo trajnih študijah na živalih. Cilji testiranja za mutagenost so ocenitev potenciala snovi za sprožitev učinkov, ki lahko povzročijo dedno škodo pri ljudeh ali povzročijo rakasta obolenja.

Kemikalije so definirane kot rakotvorne, če sprožijo tumorje, povečajo pojave tumorjev in/ali zlonamernost le-teh ali skrajšajo pojavni čas tumorjev. Rakotvorne kemikalije so konvencionalno ločene v dve kategoriji glede na predvidevan način delovanja. Ne-genotoksični načini delovanja vključujejo epigenetske spremembe, to pomeni učinke, ki ne vključujejo sprememb DNA ampak lahko vplivajo izražanje genov, spremenjeno medcelično komunikacijo ali druge dejavnike, ki so vključeni v rakotvorne postopke. Cilj raziskovanja rakotvornosti kemikalij je identificiranje potencialnih rakotvornih snovi pri ljudeh, njihov način delovanja in njihova učinkovitost.
Ko je kemikalija identificirana kot rakotvorna, se pojavi potreba za pojasnitev prednostnega načina delovanja, to pomeni ali je kemikalija neposredno genotoksična ali ne. Za genotoksične rakotvorne snovi predvidevamo, razen v primeru izjem, da razločna mejna vrednost ne obstaja in da vsaka stopnja izpostavljenosti predstavlja tveganje. Za ne-genotoskične rakotvorne snovi mejne vrednosti brez učinka predvidoma obstajajo in so razločne. Študije na ljudeh običajno niso na razpolago za določanje razlike med zgoraj navedenimi načini delovanja; zaključek o tem je v bistvu odvisen od izida testiranja mutagenosti in drugih mehanističnih raziskav. Dodatno k temu, lahko študije na živalih tudi obveščajo o prednostnem načinu rakotvornega delovanja.
Nevarnost rakastih obolenj in način delovanja sta v veliki meri odvisna od pogojev izpostavljenosti in poti izpostavljenosti. Zaradi tega so ocenjeni vsi relevantni podatki in informacije o pogojih izpostavljenosti ljudi.

Toksikokinetika

Izraz toksičnosti, ki izhaja iz izpostavljenosti snovi, je posledica zaporedja dogodkov, ki imajo za posledico, da prizadeto tkivo organizma prejme odločilno strupeno snov v količinah, ki povzročijo škodljiv učinek. Koncentracija odločilne strupene snovi na biološko ciljnem mestu je odvisna od absorbcije, razdelitve, metabolizma in izločanja. V skladu z Uredbo REACH dodatek VIII, je ocenitev teh postopkov to pomeni toksičnokinetično obnašanje zahtevano iz relevantnih razpoložljivih informacij. Izdelava novih podatkov ni potrebna.


Pojdite na stran 2 Izpolnjevanje zahtevanih toksikoloških podatkov


logo CNRS

Prévention du risque chimique, France, 2007, 2009
Ta dokument je namenjen le informiranju in v nobenem primeru ne nadomesti pravnih nasvetov. Edina pristna pravna referenca je besedilo uredbe REACH (Uredba (EC) n° 1907/2006).