BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR HU IT LT LV MT NL PL PT RO SK SL SV
   
 
  Domov > Obveznosti uporabnikov > Komunikacija

Obveza posredovanja informacij navzgor in navzdol v dobavni verigi

   
 

Na osnovi Uredbe REACH morajo uporabniki na nižji stopnji posredovati določene informacije naslednjemu akterju (ki je lahko distributer1) navzgor in navzdol v dobavni verigi. Vsak akter, ki prejme takšne informacije, jih bo morda moral posredovati naprej v dobavni verigi.

Obveščanje dobaviteljev o novih informacijah o nevarnih lastnostih

Uporabnik na nižji stopnji, ki uporablja snov ali pripravek mora neposrednemu dobavitelju posredovati nove informacije o nevarnih lastnostih, ne glede na zadevne uporabe. "Nova" informacija pomeni informacijo, ki je uporabniku na nižji stopnji ni posredovana s strani dobavitelja in ni na razpolago v javnih bazah podatkov ali literaturi. Povezana je lahko s snovjo ali pripravkom. Vendar pa v uredbi REACH ni natančne definicije o tem, kaj nova informacija določa. Primeri novih informacij so lahko opazovanja o akutnem učinku na zdravje ljudi na delovnem mestu ali rezultati testov, ki jih izvede uporabnik na nižji stopnji.
Uporabnik na nižji stopnji lahko najprej posreduje le dejstvo, da ima nove informacije in rezultat le-teh. Poročila o testu ne rabi posredovati; če pa je dobavitelj zainteresiran za pridobivanje celotnega poročila o študiji, se bo morda uporabnik na nižji stopnji želel pogajati o pogojih za posredovanje takšnih informacij.
Za posredovanje informacij o nevarnostih navzgor po verigi niso določeni specifični končni roki. Uporabnik na nižji stopnji bi to naj storil, kakor hitro spozna da ima nove informacije v primerjavi z informacijami, ki jih je prejel od dobavitelja.

Uporabnik na nižji stopnji ima prav tako obvezo, da 2 Evropski agenciji za kemikalije sporoči, če je njegova klasifikacija snovi drugačna od klasifikacije dobavitelja. Razlog za razlike v klasifikaciji je lahko uporaba novih podatkov ali različne interpretacije obstoječih podatkov. V tem primeru mora uporabnik na nižji stopnji poročati le Agenciji.

Obveščanje dobaviteljev o primernosti postopkov za obvladovanje tveganja

Uporabnik na nižji stopnji mora dobavitelju posredovati informacije, ki bi lahko povzročile vprašanja o primernosti postopkov za obvladovanje tveganja priporočena v varnostnem listu, ki ga je prejel (samo priporočila za identificirane uporabe). Ta zahteva je povezana z glavnim delom varnostnega lista prav tako kot scenarijem(-i) izpostavljenosti3 navedenim v dodatku.
Uredba REACH ne določa katere informacije bi uporabnik na nižji stopnji naj posredoval in v kakšni obliki. Uporabnik na nižji stopnji mora nuditi zadostne informacije, da upraviči razloge zaradi katerih meni, da priporočila niso primerna. Če meni, da so ukrepi neučinkoviti ali preveč zaščitni, mora nakazati, zakaj je tako, morda z referenco na lastne pogoje delovanja in rezultate ocenjevanja tveganja. Če so priporočila v nasprotju s klasifikacijo in oznakami ali obstoječo zakonodajo, je referenca na le-to zadostna.

Posredovanje zahtevkov za identificiranje uporabe

Vsaka strokovna stranka ima pravico do pisnega priznanja uporabe (na papirju ali elektronsko ) neposrednemu dobavitelju snovi ali pripravka, s ciljem priznanja identificirane uporabe. To je še posebej pomembno za snovi ali pripravke, ki so dobavljeni s scenarijem/-ji izpostavljenosti3 (glejte Skladnost z varnostnim listom). V teh primerih, če je neposredni dobavitelj uporabnik na nižji stopnji, se bo morda lahko odločil za identifikacijo uporabe in za pripravo kemijskega varnostnega poročila uporabnika na nižji stopnji za le-tega ali lahko preda zahtevek naslednjemu akterju navzgor po dobavni verigi. Prav tako lahko svetuje proti tej uporabi, če ne more identificirati varnih pogojev uporabe in se odloči, da te uporabe ne bo vključil v kemijsko varnostno poročilo; v tem primeru mora posredovati zahtevek navzgor ali ne more več zagotavljati dostave stranki.

Priporočanje primernih ukrepov za nadzor tveganja stranke

Vsak uporabnik na nižji stopnji mora strankam nuditi informacije o nevarnostih, varnih pogojih uporabe in primerne nasvete za upravljanje tveganja snovi kot takšnih v pripravah ali izdelkih (glejte Komunikacija navzdol v dobavni verigi).

V nekaterih primerih, ko uporabnik na nižji stopnji izoblikuje pripravek in ga posreduje na trg, bo morda moral povzeti ali razviti scenarij(-e) izpostavljenosti3,4 pokrivanje določenih uporab snovi v pripravku navzdol po dobavni verigi in jih bo moral priložiti lastnemu varnostnemu listu. Varnostni listi pripravkov lahko vsebujejo:

  • scenarij(-e) izpostavljenosti, povezane s pripravkom;
  • scenarij(-e) izpostavljenosti, povezane z vsako nevarno snovjo, ki zahteva ocenitev kemijske varnosti in scenarij(-e) izpostavljenosti in vsebnost v pripravku ali;
  • oba scenarija izpostavljenosti za pripravek in za posamične nevarne snovi.

Za stranke, ki so končni uporabniki, se lahko formulator odloči za združitev in povzetek scenarijev prejetih od dobavitelja(-ev) in pokrivanje vseh ali nekaterih snovi v pripravku, v novem(-ih) scenariju(-jih) za pripravek in ne le za posredovanje le-teh. Če pa se formulator oskrbuje drugega formulatorja, je prednostna možnost posredovanje scenarijev brez sprememb, saj le-ta nudi stranki zadostne informacije za izvajanje ocenitve kemijske varnosti, če je potrebno, ali po potrebi za združevanje informacij za končnega uporabnika. V vsakem primeru, mora(-jo) predloženi scenariji biti v skladu z informacijami navedenimi v glavnem delu varnostnega lista pripravka.
Ob združevanju scenarijev izpostavljenosti prejetih s strani dobavitelja(-jev) mora formulator izbrati tiste, ki so ustrezne za uporabe pripravka. Identificirati mora snovi v pripravku, ki so odločilne za tveganje, za vsako pot izpostavljenosti s ciljem izbire najprimernejših ukrepov upravljanja tveganja.
Če njegovi lastni pogoji uporabe ali pogojih uporabe navzdol po dobavni verigi, ki jih navajajo njegove stranke niso pokriti, lahko za uporabnike na nižji stopnji izdela ocenitev kemijske varnosti in razvije scenarij(-e) izpostavljenosti za le-te.


1. Distributer v skladu z REACH je akter uveljavljen v skupnosti. ki le shranjuje in plasira na trg snovi in pripravke.
2. Poročilo Agenciji ni zahtevano, če uporabnik na nižji stopnji uporablja manj kot 1 tono letno snovi kot takšne ali vsebovane v pripravku. Če pa se sklicuje na oprostitev iz razvijanja kemijskega varnostnega poročila za uporabnike na nižji stopnji na osnovi, da uporablja manj kot 1 tono snovi ali pripravka na leto, klasifikacije ne rabi prijaviti (uporabniki na nižji stopnji bodo morda morali izdelali varnostno kemijsko poročilo, če je njihova uporaba izven pogojev opisanih v dodatku varnostnega lista, ki so ga prejeli ali če uporaba ni pokrita s tem dodatkom).
3. Scenarij izpostavljenosti opisuje, kako je snov (kot takšna, v pripravku ali izdelku) uporabljena med življenjskim ciklusom in kako uporabnik na nižji stopnji nadzira in priporoča nadzor izpostavljenost ljudi in okolja. Prav tako vključuje primerno upravljanje tveganja in pogoje delovanja, ki, če so pravilno izvršeni, zagotavljajo, da je tveganje ob uporabi snovi primerno nadzorovano. Scenarij(-i) izpostavljenosti je/so razvit(-i) v okviru ocenjevanja kemijske varnosti, za snovi proizvedene ali uvožene v količinah 10 ali več ton letno in ki izpolnjujejo kriterije za klasifikacijo kot nevarne (v skladu z Direktivo 67/548/EGS) ali so ocenjene kot PBT (trajne, bioakumulativne ali toksične) ali vPvB (izredno obstojne in zelo bioakumulacijske) snovi (v skladu s kriteriji, ki so navedeni v dodatku XIII Uredbe REACH). Scenariji izpostavljenosti, ki pokrivajo vse ali nekatere snovi v pripravku, so za pripravek lahko združeni v en sam scenarij izpostavljenosti.
4. Ocenitev kemijske varnosti (in zaradi tega brez scenarija izpostavljenosti) ni zahtevana za snovi, vsebovane v pripravkih pod najnižjo mejo koncentracije določene v 14(2). členu Uredbe REACH.


Prévention du risque chimique, France, 2007
Ta dokument je namenjen le informiranju in v nobenem primeru ne nadomesti pravnih nasvetov. Edina pristna pravna referenca je besedilo Uredbe REACH (Uredba (EC) n° 1907/2006).