Ocenitev nevarnosti je prvi korak ocenitve kemijske varnosti (CSA).

Sestavljajo ga:

• zbiranje in evalvacija informacij,
• identifikacija nevarnosti,
• klasificiranje in označevanje,
• izpeljava mejnih vrednosti,
• ocena PBT in vPvB.

Zbiranje in ocenjevanje pomembnih informacij je potrebno za registracijo. Te informacije so dokumentirane v tehnični dokumentaciji in poročilu o kemijski varnosti, kjer je to zahtevano. Vrsta in količina informacij je odvisna od količine, ki se proizvede ali uvozi.

Ocenitev nevarnosti za zdravje ljudi

Upoštevati je potrebno vse učinke na zdravje in toksikokinetični profil. Toksikološke informacije, ki so na voljo oziroma bodo pripravljene, morajo omogočati določanje ravni zunanje izpostavljenosti (DNEL), pod katero naj se škodljivi učinki na zdravje ljudi ne bi pojavili, za vsak posamezen učinek na zdravje in vsak povezan vzorec izpostavljenosti1. V primerih, ko vrednosti DNEL ni mogoče izpeljati (na primer, za učinek brez mejne vrednosti, kot je genotoksična rakotvornost), se določi delno kvantitativna vrednost, znana kot izpeljana vrednost minimalnega učinka (DMEL). Te vrednosti se izpeljejo iz rezultatov toksikoloških preskušanj in dejavnikov negotovosti, ki jih pogojuje eksperimentalna, medvrstna in spremenljivost znotraj vrste.

Ocena nevarnosti za zdravje ljudi zaradi fizikalno-kemijskih lastnosti

Oceniti je potrebno naslednje možne učinke fizikalno-kemijskih lastnosti na zdravje ljudi:

• eksplozivnost,
• vnetljivost in
• oksidacijski potencial.

Ocena nevarnosti za okolje

Ocenjevanje nevarnosti za okolje je usmerjeno v potencialne učinke na ekosisteme na katerem koli okoljskem področju (voda, zrak, zemlja), plenilce v prehranjevalni verigi in mikrobiološko aktivnost sistemov za čiščenje odplak. Ocenjevanje nevarnosti za okolje omogoča določanje koncentracije, pod katero naj se škodljivi učinki na zadevnem okoljskem področju ne bi pojavili (PNEC). Za vsako okoljsko področje se PNEC izpelje na podlagi rezultatov ekotoksikoloških preskušanj in faktorja ocenjevanja. Kolikor obsežnejši so podatki in kolikor daljše je obdobje preskušanja, toliko manjša sta stopnja negotovosti in faktor ocenjevanja.

Ocena PBT in vPvB

Nadaljnja evalvacija teh lastnosti je upravičena, saj je težko predvideti potencial dolgoročnih učinkov. Ocenjevanje je namenjeno ugotavljanju, ali je snov glede na kriterije dodatka XIII uredbe REACH obstojna, bioakumulacijska in strupena (PBT) ali izredno obstojna in zelo bioakumulacijska (vPvB). V takem primeru je potrebno opredeliti vse izpuste v življenjskem ciklu snovi.

Če se snov glede na kriterije za klasifikacijo uvršča med nevarne ali PBT ali vPvB, mora registracijski zavezanec izdelati ocenitev izpostavljenosti in karakterizacijo tveganja kot del CSA. V nasprotnem se ocenitev kemijske varnosti s tem zaključi.

1. Vzorec izpostavljenosti: kombinacija pogostosti, trajanja in načina izpostavljenosti, ter populacije, za katero je verjetno, da bi bila izpostavljena.